Vsi smo lahko kreativni. Ko smo kreativno dejavni, smo srečni.

Kreativnost podjetja povezuje s potrošniki, kreativnost proizvaja in prodaja izdelke. Vendar vsi, ki poslovno kreiramo poznamo obdobja blokad, ko se predolgo ne utrne nobena dobra ideja in se zdi, da je naša kreativnost na hudi preizkušnji ali da je celo ni več. V takih primerih začnemo dvomiti vase, ker se ne zgodi nič, medtem ko si želimo rezultat in nas neusmiljeno pritiskajo kolegi in roki.

Nova knjiga Julije Cameron »The Listening Path« raziskuje načine kreativnega odblokiranja. Da bi sprožila prebliske oziroma "aha" trenutke kreativnosti, se Cameron osredotoča na enostavno orodje, poslušanje in opazovanje - drugih, sebe, okolja, svojih prednikov, tišine.

Kot kreativna direktorica v družbi Vitanest d.o.o. se včasih sprašujem, kako bom še naprej kreativno živa na področju oglaševanja? Ko živim, poslušam, opazujem in povezujem, bo gotovo prišel »AHA« trenutek in bom ustvarjala. Od vedno se mi tako zgodijo najboljše kreativne ideje.

Pogosto se kreativni uvid utrne, ko ga najmanj pričakujemo, sredi kosila, tik preden zaspimo, sredi noči ali gledanja filma, v sanjah, na sprehodu, ob srečanju, kadarkoli in kjerkoli.

Pravilo, ki se ga držim je, da si kreativni uvid takoj zabeležim, saj se sicer že v naslednjem trenutku lahko zgodi, da ta kar izgine ali ga premaga nov. Ko je osnova kreativne ideje pripravljena, je postavljen okvir na osnovi katerega začnem načrtovati podrobnosti in skozi ta proces zanosa dodajam ali odvzemam ter s pomočjo kritik drugih kreativo opolnomočim.

Perfekcionizem lahko postane ubijalec kreativnosti. Ker sem izjemno kritična do sebe ali so do mene kritični tisti, ki jim najprej predstavim kreativno idejo, me je ustvarjati včasih strah. Kreativnost je namreč vedno povezana s kritiko, kar izzove mojo zaskrbljenost in blokado ustvarjalnosti. Čeprav imam dolgoletne izkušnje in vem, da vsak kreativec dela napake, ki jih mora sprejeti, se včasih še pojavi občutek strahu. Kreativna ideja je lahko družbeno nesprejemljiva, sporna z vidika varstva pravic potrošnika in sporna z vidika družbeno uveljavljenih etičnih norm in vrednot. Takrat se moram osredotočiti na eno samo dejstvo »biti nepopoln je v redu, vedno bo nekdo, ki bo kreativno idejo kritiziral in nekdo, ki jo bo hvalil«. In zatem me strah pred ustvarjanjem več ne razjeda, odpre se potencial za razvoj in spreminjanje kreativne ideje z enim samim vodilom, ki je mantra dobre kreative »ne žali«.

Okolje, družba, etika, vrednote, normativi in tudi čustva so med elementi, ki najbolj narekujejo kreativo ter oblikujejo proces ustvarjanja, predvsem kreativcev z daljšo kilometrino. Ko si majhen oziroma mlad ustvarjaš z večjim veseljem, ker si bolj svobodomiseln, manj uokvirjen. Otroci že z nekaj črtami na papirju povejo ganljive zgodbe. Logotip stote obletnice poslovanja korporacije Mitsubishi Electric je nazoren primer kreacije, ki z nekaj črtami na papirju pove veliko in ganljivo zgodbo.

A ustvarjalna pamet ni nič brez poizvedovalnega, vedoželjnega uma. Ko sem kreativna, me vse zanima in pritegne, vse kar na prvi pogled ni povezano naenkrat postane pomemben element kreativne ideje, ker bolje vidim povezave. Bolje kot vidim povezave, bolj kreativna se mi zdi ideja, vendar se v istem trenutku zavedam, da mogoče drugi teh povezav ne bodo videli ali razumeli. In zato še vedno delam napake in prejemam kritike.

Nenehno učenje in preizkušanje novih ustvarjalnih dejavnosti je tudi bolj koristno, saj je britanska raziskava pokazala, da opravljanje enake dejavnosti več kot deset let pomeni, da lahko postaneš manj učinkovit. V britanski študiji, v kateri je sodelovalo skoraj 50.000 ljudi, so s testom ustvarjalnosti prvič raziskali, kako lahko ustvarjalne dejavnosti pomagajo obvladovati razpoloženje in izboljšati dobro počutje. Raziskava, ki jo je vodila raziskovalka dr. Daisy Fancourt je pokazala, da ustvarjalnost kot mehanizem nadzora čustev uporabljamo na tri načine:

1. Z ustvarjalnostjo se izognemo stresu, je orodje za odvračanje pozornosti.
2. Ustvarjanje nam omogoči, da lahko v mislih ponovno ocenimo težave v svojem življenju in načrtujemo, je orodje za premišljevanje.

3. Ustvarjalnost oblikuje samozavest in samozaupanje, zato je sredstvo za samorazvoj, ker nam pomaga pri soočanju z izzivi.

Kako lahko kreativnost pomaga našemu duševnemu zdravju?

Raziskava je pokazala, da je zelo pomembno, da se seznaniš z nečim novim, ne glede na stopnjo spretnosti. Ob tem se lahko seznaniš tudi z novimi ljudmi in se družiš na nov način. Kreativnost nam je v letu 2020 pomagala tudi v soočanju z epidemijo, napolnila je naše trenutke samoizolacije in poskrbela za potovanja vase v času, ko so bila dejanska potovanja omejena.

Treba je delati nove stvari in sodelovati pri ustvarjanju, tudi če še ne obvladamo oziroma nismo dovolj spretni. Nezainteresiranost ni promotor ustvarjalnosti. Poskus izvajanja novih, ustvarjalnih dejavnosti je koristen za naša čustva in dobro počutje.

Kako smo lahko še bolj kreativni?

Idealna klima v kolektivu in v prostoru spodbuja kreativnost. Kombinacija gibanja in svežega zraka poskrbi za oskrbo s kisikom in prekrvavitev naših možganov. Če je prostor v katerem kreiramo dobro prezračen, bo to povečalo prekrvavitev možganov. Idealno klimo v prostoru, kjer kreirate lahko dosežete tudi z rekuperatorjem toplote, s klimatsko napravo in toplotno črpalko. Za izvedbo klimatizacije, ogrevanja ali prezračevanja prostora v katerem kreirate so proizvodi Mitsubishi Electric idealna izbira. VITANEST d.o.o. je uvoznik in distributer za klimatske naprave, toplotne črpalke in prezračevalne naprave z rekuperacijo. O nas mogoče veste veliko ali nič, zato priporočamo, da si kreirate svojo sliko in nas kontaktirate ali poiščete koristne informacije na naši spletni strani.

Za dodatne informacije nas lahko brezplačno kontaktirate prek telefonske številke 080 1959 ali prek e-pošte info@vitanest.si .