Razviti predeli sveta so se ekonomsko razvili do te mere, da lahko ljudje v vročih mesecih živimo zelo normalno življenje, medtem, ko so morali nekoč vročino prenašati in za lažje prenašanje vročih obdobji poskrbeti sami. V preteklosti tehnologije kot je danes ni bilo, a kljub temu so se v obdobjih vročine morali nekako znajti in se temu primerno ohladiti. Naši daljni predniki so prakticirali življenje v jamah pod zemljo, s selitvijo v zunanja bivališča pa so sčasoma pričeli z gradnjo hiš z debelimi kamnitimi zidovi. Za preprečevanje pregrevanja prostorov zaradi vdiranja sončne energije skozi okna, so si pomagali z zasaditvijo listnatih dreves, v številnih stavbah so delali okenske previse in vgrajevali različne tende.

Kratka zgodovina klimatizacije

Čeprav ljudje v preteklosti niso imeli nič podobnega sodobnim klimatskim napravam so prenašali tudi hude vročinske vale. Bogata zgodovina razvoja klimatskih naprav sega do primitivnih neučinkovitih hladilnih sistemov, vse do antičnih časov.

Stari Rimljani so tudi zaradi lažjega prenašanja vročine začeli postavljati akvadukte, s pomočjo vodovodov pa so črpali vodo do različnih delovnih mest, tudi do posameznih domov. Nekateri akvadukti so bili celo speljani znotraj obzidja rimskih bogatašev, ki so s pomočjo le-teh hladili ozračje.

Prvi začetki hlajenja prostorov segajo v 2. stoletje našega štetja, ko lahko izsledimo zametke zračnega hlajenja. Prvi izumitelj izvira iz Kitajske. Ding Huane je izdelal ročni, vrtljivi ventilator, ki je v tistem času pomembno vplival na gospodarsko rast in je predhodnik današnjih klimatskih naprav.

Koncept kitajskega zračnega hlajenja je navdušil tudi Američana Benjamina Franklina in Britanca Johna Hadleya, ki sta leta 1758, zato da bi dosegla ledišče, začela izvajati poskuse z izhlapevanjem in alkoholom. Pri tem pa je Franklin opazil tanko plast ledu, ki je nastala na žarnici in dejal: "Iz tega eksperimenta lahko človek vidi možnost zamrznitve človeka do toplega poletnega dne." Prav zaradi tega ima Franklin še danes prav pomembno mesto v razvoju klimatskih naprav.

Temu je nato sledilo Faradayevo odkritje načel za absorpcijski način hlajenja in Perkinsov izum stroja za izdelavo umetnega ledu, ki je pripeljal do nastanka sodobnih kompresijskih sistemov.

Astronom Simon Newcomb je nadzoroval razvoj aparata, ki se je julija 1881 trudil ohladiti bolniško sobo ameriškega predsednika Jamesa A. Garfielda. Newcomb je skupaj postavil motor, povezan s cevmi, ki so poganjale ventilator za pihanje nad ogromno vedro ledu. Newcomb je v pisnih poročilih pojasnil, da ima njegova naprava skupaj "približno šest ton ledu, skozi katerega lahko zrak prehaja v eno smer in se vrača v drugo." Naprava je znižala sobno temperaturo s 95 na 75 stopinj Farenhajta in na uro pojedla več sto kilogramov ledu. Ko je novica o Newcombovem stroju počasi zajela javni interes, je nezaupanje v hlajenje zraka začelo popuščati. Izumitelji so razvili domišljijske sheme za premagovanje vročine, nekdo si je domislil stolpe z bombami z ogljikovim dioksidom na vrhu, ki bi eksplodirali nad sosesko in ob detonaciji ohladili zrak. Nekaterim je uspelo celo pridobiti patente, le malo izumov pa se je izkazalo za koristne v praksi.

Leta 1899 je Alfred R. Wolff naredil zračno hladilno napravo za hlajenje v sobi za seciranje na Medicinskem kolidžu Cornell v New Yorku. Nato je svoj stroj zasnovan z uporabo opreme za absorpcijo amoniaka Carbondale, namestil v prostore newyorške borze.

Ključne inovacije, ki so omogočile moderne klimatske naprave, kakršne poznamo danes, pa segajo v začetek 20. stoletja. Zahvaljujoč inovacijam, ki so se pojavile z industrijsko revolucijo, lahko danes uživamo v hladilnih učinkih, ki bistveno izboljšajo kakovost našega življenja. Leta 1902 je namreč Willis Haviland Carrier izumil prvo klimatsko napravo, s katero je našel način sočasnega hlajenja zraka in zmanjševanja vlažnosti. On je namreč tisti, zahvaljujoč kateremu so klimatske naprave del našega vsakdana in nekaj brez česar si današnjega načina življenja enostavno ne moremo predstavljati.

Razvoj klimatskih naprav je v 21. stoletju prišel tako daleč, da klimatske naprave oziroma toplotne črpalke zrak-voda, ki delujejo na principu klimatskih naprav, okolju prijazno in varčno ogrevajo prostore in sanitarno vodo.

Kako je razvoj klimatizacije vplival na napredek in ekonomijo?

Zahvaljujoč gospodu Carrier-ju lahko danes, o doseganju klimatskega udobja v prostorih in luksuznem načinu bivanja, ki je bilo nekoč zagotovljeno le peščici, govorimo za veliko širšo populacijo. S klimatskimi napravami se danes srečujemo vsakodnevno; doma, v poslovnih prostorih, lekarnah, zdravstvenih domovih, trgovinah, hotelih, restavracijah, telovadnicah, sistemih javnega prevoza in še bi lahko naštevali. Lahko rečemo, da skorajda ni javnega ali poslovnega prosta, ki ne bi bil klimatiziran. Proizvodi s katerimi klimatiziramo prostore so med pomembnejšimi izumi, ki so spremenili naravo civilizacije in bistveno pripomogli k gospodarski rasti.

Idealna klima v delovnem prostoru omogoča gospodarsko rast, ker pozitivno vpliva na delavca, na njegovo mišljenje, intelektualnost, povečuje produktivnost in izboljšuje delovno uspešnost, posledično pa izboljšuje raven zadovoljstva na delovnem mestu. Potencial človeškega kapitala omogoča gospodarsko rast.

4 javni prostori, poleg delovnih prostorov, kjer danes pričakujemo idealno klimo

NAKUPOVALNI CENTRI IN SREDIŠČA

Trgovci želijo zadovoljiti svoje kupce, zato skušajo zagotoviti čim bolj udobno okolje in idealno temperaturo, saj je le-ta pomemben dejavnik popolne nakupovalne izkušnje. V vročih poletnih dneh je klimatska naprava »prava vaba« za vstop v trgovino, saj se ljudje veliko krat vanjo zatečejo z namenom izognitve zunanji vročini, posledično pa je to idealni način za ulov kupca, da bo v trgovini nekaj kupil, čeprav ni imel namena. Poleg tega pa nižja temperatura omogoča ustrezno hrambo živil in podaljšuje njihovo trajnost, posledično pa zmanjšuje prisotnost žuželk in zajedavcev. Tako velja tudi za lekarne.

TELOVADNICE IN FITNES CENTRI

Ob fizični aktivnostih človeško telo oddaja bistveno več toplote, zaradi česar je zelo pomembno, da so zaprti prostori kot npr. telovadnice in fitnes centri temu klimatizirani. V zaprtih prostorih, kjer smo telesno aktivni, se bistveno bolj znojimo, zato je svež zrak še toliko bolj pomemben.

HOTELI

Ko se odpravljate na dopust v vroče kraje in iščete primerno nastanitev, se boste zagotovo pozanimali ali ima hotel v sobi klimatsko napravo, ki jo lahko upravljate glede na svoje želje in potrebe. Hoteli, ki to omogočajo so za potrošnike bistveno bolj vabljivi. Samoumevno je, da so boljši hoteli klimatizirani, to se zdi že povsem logično. Podobno velja za druge vrste nastanitev, na primer apartmaje.

ZDRAVSTVENI DOMOVI, BOLNIŠNICE IN NEGOVALNI CENTRI

V vročih poletnih dneh so ljudje, ki so manj odporni na vročino (npr. otroci, bolniki in starejši), bolj izpostavljeni vročinskemu udaru in dehidraciji, temu primerno so tudi zdravstvene in negovalne ustanove klimatizirane. Klimatiziran zrak namreč preprečuje pretirano znojenje in zmanjšuje tveganje za dehidracijo.

Klimatizirani prostori so »nujno« razkošje« vsakdanjega življenja v sodobni družbi.

Pomislite ali bi želeli zamenjati svoje »klimatizirano« življenje z življenjem pod zemljo? Ljudje smo se na klimatizirane prostore tako navadili, da drugače težko funkcioniramo. S klimatskimi napravami smo sklenili premirje, ker nam pomagajo enostavneje in boljše živeti. Ne obremenjujemo se, kaj bomo naredili, da nam ne bo prevroče ali prehladno, saj lahko z enim samim pritiskom na gumb daljinskega upravljalnika ali mobilne aplikacije za nadzor v oblaku zaženemo klimatsko napravo ali toplotno črpalko.

Za informacije in svetovanje o klimatizaciji in ogrevanju vaših prostorov s klimatskimi, prezračevalnimi in ogrevalnimi napravami nas lahko brezplačno pokličete prek telefonske številke 0801959 ali kontaktirate prek e-poštnega naslova info@vitanest.si .